Razlika na kratko
Particija je določen obseg enega diska, neposredno na njej pa je datotečni sistem. LVM doda plast: fizični nosilci se združijo v skupino nosilcev, iz nje pa se odmerijo logični nosilci. Datotečni sistem je nato na logičnem nosilcu, ki ga lahko povečujete, zmanjšujete in premikate neodvisno od fizične lokacije podatkov.
Preverite, kaj strežnik trenutno uporablja
Najprej preglejte trenutno razporeditev. Stolpca TYPE in FSTYPE prikazujeta particije, LVM, šifriranje in RAID. Ukazi LVM pokažejo, koliko prostega prostora je še v skupini nosilcev, saj tega prostora v df ni mogoče videti.
lsblk -f
sudo pvs
sudo vgs
sudo lvsKdaj zadostuje običajna particija
Za majhen VPS z enim navideznim diskom je particija preprostejša in ima manj možnih virov težav. Ko ponudnik poveča disk, z growpart povečate zadnjo particijo in nato datotečni sistem. Omejitev je, da se particija lahko razširi le v prosti prostor neposredno za njo, zato jo particija swap ali druga particija na tem mestu ovira.
Kdaj se LVM izplača
LVM je uporaben, ko še ne veste, kako bo prostor pozneje razdeljen, ko mora nosilec segati čez več diskov ali ko želite s pvmove podatke med uporabo premakniti na nov disk. Omogoča tudi posnetke, za katere morate rezervirati prostor. Posnetek na istih diskih ni varnostna kopija, klasičen posnetek pa ob zapolnitvi postane neveljaven.
Ustvarite nosilec LVM
Ti ukazi uporabljajo prazen disk in uničijo vse na njem, zato ime naprave dvakrat preverite z lsblk. Nekaj prostora v skupini nosilcev pustite nedodeljenega: poznejše povečanje nosilca je preprosto, zmanjšanje pa težje. XFS sploh ni mogoče zmanjšati, ext4 pa lahko zmanjšate le, ko ni priklopljen.
sudo pvcreate /dev/sdX
sudo vgcreate data /dev/sdX
sudo lvcreate -L 20G -n app data
sudo mkfs.ext4 /dev/data/appČe si pozneje premislite
Particije s podatki s standardnimi orodji praviloma ni mogoče pretvoriti v LVM na mestu. Običajna pot je dodati nov disk, na njem ustvariti LVM, prekopirati podatke in preklopiti nanj. To zahteva tudi spremembe v fstab in morda v zagonski konfiguraciji. Tak načrt pripravite s preverjeno varnostno kopijo in dostopom do konzole. Podrobnosti zagona se razlikujejo med distribucijami, zato številni namestitveni programi pustijo /boot zunaj LVM.
Diski v CH-J Server Manager
Disk Manager v Alpha 0.1.1 prikazuje diske z njihovimi plastmi, vključno z LUKS, LVM, RAID in ZFS. Brez root je pregled nepopoln in samo za branje; znova ga lahko naložite s sudo. Spremembe se najprej uvrstijo v čakalno vrsto kot načrt za pregled, opravilo pa se ustavi brez sprememb, če se je razporeditev od priprave načrta spremenila. Koraki, pri katerih je mogoča izguba podatkov, opozarjajo, da najprej naredite ločeno varnostno kopijo. Podprte so le blokovne naprave Linux.